Cavtat
O Cavtat, moje mesto malo,
S soncem obsijano!
Na tvojih gričih
Sem svoje misli posejala!
V objemu tvojem
Sem zavetje svoji duši našla,
naj bo žalostna ali vesela!
Ko zaplavam v ranem jutru
me veličastno morje tvoje
vodi tja, kjer sonce se prebuja!
Z mavrico večernih barv
ki tvoje jih nebo ponuja
ko gre h počitku
sonce me pozdravlja
in mi podarja za prgišče
kreposti svojih, a galebi
svoj zadnji let
naznanjajo z otožnim krikom!